Portal Zdravo hujšam

Oktober je mimo in čeprav se ponavadi oktobra ne zgodi nič pretresljivega, je bil moj letos precej barvit.  Kar nekaj nastopov se je zvrstilo, poleg tega pa je moj sin kar krepko vstopil v srednješolsko življenje. Preskok se je kar posrečil, gimnazija ni daleč od našega doma tako, da je vsaj pot ostala podobni tisti iz osnovnošolskega obdobja. Jaz sem po koncertu v Križankah že prišla k sebi in z založbo že kujemo načrte za naprej. Najbrž se bo v bližnji prihodnosti zgodil še kak večji koncert. In ker sem septembra vse moči usmerila v koncert, priprave, vaje sem se odločila, da oktobra začnem s tekom. Saj sem vam že omenila, da imam tekaško progo pred nosom. No, pa sem se res nekajkrat podala v boj. Začela sem z bolj umirjenim tempom, da se počasi spet privadim na telesno aktivnost. Glede na pavzo, ki sem jo imela, mi je šlo prav dobro. No, saj pavza ni bila tako dolga, a sem vseeno mislila, da mi bo šlo slabše. Začela sem z nekaj krogi in nato postopoma povečevala število krogov. Tempo sem imela vedno isti, saj mi ustreza, da ne pretiravam. Bolje zmerno kot pa, da potem nekaj dni ne morem nič, kajne? In, ko sem se ravno privadila, se mi je zgodila nesreča. Ko sem na morju pospravljala našo hiško, v kateri smo preživeli letošnje poletje, sem pokleknila. Nič takega, bilo pa je tako nerodno, da me je malce zabolelo, a temu niti nisem pripisovala kakšne pozornosti. Zvečer pa je bila bolečina že kar huda, pa tudi oteklina je kazala na to, da se mi je v kolenu nabrala tekočina. Naslednji dan sem šla k zdravniku, potrebno je bilo punktiranje. Po 2 dneh je sledilo še eno. Seveda sem morala počivati, tek je odpadel, počutila pa sem se precej nemočno. Saj veste, kakšne smo ženske. Kar naprej nekaj brkljamo po domu, dela tako nikdar ne zmanjka. A sem se prisilila k počitku.

 Objavljeno: september 2009 

Bo že držalo, da vse lepe stvari prehitro minejo! Nič drugače ni s počitnicami. Ravnokar sem se veselila zaključka šole, že je pred mojim sinom kot tudi pred nama z možem nov, še težji izziv. Prvi letnik srednje šole. Hja, tudi sama se moram pripraviti na to, čeprav je moja gimnazija že davno mimo. Prva polovica septembra pa nikakor ne bo mogla biti popolnoma v znamenju šole, temveč v znamenju priprav na  veliki koncert. Zdaj si že malo bolje predstavljam, kakšen zalogaj so Križanke. Vaje so na dnevnem redu in prav je tako, saj le na ta način lahko izpeljemo koncert  tako kot je treba

Objavljeno: avgust 2009 

 ….in že je mesec avgust, ko smo krepko zabredli v poletje in počitnice. No, nekateri ste sladkost dooolgih počitnic že okusili, jaz pa sem to poletje pristaš »večkrat po malem«. Vsaj do zdaj je bilo tako, a prihaja mesec avgust, ko si bom vzela malce več časa za oddih. Mi je pa letos bližina kraja našega družinskega oddiha še kako prav prišla, saj se je zvrstilo kar nekaj nastopov na poletnih odrih po Sloveniji. Lepo je bilo, a treba bo tudi malo počivati.

Objavljeno: julij 2009 

Uf, kako sem vesela, da je konec šole… Menda nisem edina mamica, ki si tole reče na koncu šolskega leta, kajne? Nekako smo si vsi v družini malce oddahnili in končno so pred nami dnevi, ko človek lahko tudi med tednom malce dlje poleži v postelji. Da sploh ne omenjam dni, ki jih bomo preživeli ob morju. Vsekakor upam, da bo tega »aprilskega« vremena kmalu konec. Junij mesec je bil precej natrpan tudi z nastopi. Na odru uživam sto na uro, čeprav me na koncu noge zaradi visokih pet tako bolijo, da komaj čakam, da se preobujem v kaj bolj udobnega….