|
Holesterol.
Holesterol je ogrodna snov vseh celičnih membran, skorja nadledvične žleze, spolnih hormonov, iz njega so zgrajene žolčne kisline ter predstopnja vitamina D. Holesterol povezan z beljakovino se imenuje lipoprotein. Poznamo več lipoproteinov med katerimi sta najbolj poznana HDL, ki ga imenujemo dobri holesterol, ker ima pozitivne lastnosti, saj absorbira holesterol, ki je nakopičen v tkivnih celicah v makrofagih ter ga prenese nazaj v jetra, kjer se razgradi. Več kot ga imamo v krvi več odloženega holesterola se lahko mobilizira in razgradi. Poznamo pa tudi lipoprotein LDL, ki ima negativne lastnosti kajti, če ga imamo v krvi preveč, vpliva na nastanek aterioskleroze, zato ga imenujemo slabi holesterol. Holesterol spada med tri najpogostejše dejavnike tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Vzrokov za nastanek holesterola je več, najpogostejši pa so: genska predispozicija, nepravilna prehrana, stres, alkohol, premalo gibanja, zmanjšano delovanje ščitnice, čezmerna telesna teža, kajenje.
Po mnenju strokovnjakov so vrednosti holesterola nižje od 5.2mmol/L-a NORMALNE VREDNOSTI, 5.2 - 6.5mmol/L, MEJNE VREDNOSTI in nad 6.5mmol/L, PREVISOKE VREDNOSTI. Trigliceridi so poleg holesterola tudi pomembna maščoba v krvi, nastanek le teh pa potencira nepravilna prehrana, ki med drugim lahko privede tudi do nastanka aterioskleroze, tako da če so v krvi ugotovljene povišane vrednosti trigliceridov katerih normalna vrednost je na tešče je 2,0mmol/L je potrebno takoj ukrepati tako, da ukinete alkoholne pijače in prehrano bogato z nasičenimi maščobnimi kislinami ter energijsko gosto hrano. Če želimo znižati vrednosti holesterola v krvi se moramo najprej poglobiti v svoje prehranjevalne navade in se vprašati kje delamo napake, kajti v večini primerov prehrana ugodno vpliva , da se vrednosti v krvi normalizirajo. Zaužite hranilne snovi naj bi bile preko dneva razporejene na OH 50/60 % (prevladujejo naj sestavljeni ali samo sestavljeni), B 10/20 % (prevladujejo naj rastlinske ali samo rastlinske), M 30 % (7-10 % nasičenih mašč. kislin, 10-15 % enkrat nenasičene mašč. kisline), če gra za strogo dieto se živalskih maščob ne priporoča niti 7-10 %, če gre pa za varovalno so dovoljene v zgoraj navedenih zmernih količinah. Zaužijte približno 50g vlaknin in vključite v življenjski slog tudi redno gibanje. Pomembno je, da je vzdrževanje normalne vrednosti v krvi tako, da si prizadevamo čim nižji LDL in čim višji HDL. To pa poskrbimo tako, da omejimo živila kot so npr.: svinjina, koža perutnine, polnomastno mleko in polnomastni mlečni izdelki (sladka in kisla smetana, smetanovi namazi, razni dresingi....), majoneza, svinjska mast, razne zaseke, ocvirki, sladkarije. Prednost dajmo živilom z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami (lanena semena, olivno olje), živilom z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami (sončnično olje, sojino olje, olje iz koruznih kalčkov ), sadju (predvsem citrusim in sadežim, ki vsebujejo pektin), zelenjavi (artičoke, česen......), kosmiči (ovseni, pšenični..), ribe - predvsem plave, perutnina, divjačina... Zelo znan podatek, da ljudje, ki živijo ob morju drastično manj obolevajo za boleznimi srca in ožilja kot tisti, ki tam ne živijo, to pa zato, ker uživajo mediteransko prehrano v katero vključujejo veliko rib, začimb, sadja, zelenjave, rdečega vina, oreščke ipd... Težave z povišanimi vrednosti holesterola v krvi niso zanemarljive, zato je potrebno čimprej doseči normalne vrednosti kot so jih določili strokovnjaki.
| Tabela NORMALNIH vrednosti: |
| SKUPNI holesterol < 5,0 |
| LDL holesterol < 3,0 |
| HDL holesterol > 1,0 |
| TRIGLICERIDI < 2,0 |
|