Portal Zdravo hujšam

Prevalenca debelosti nezadržno narašča in množično ogroža zdravje v razvitih in nerazvitih državah sveta. V Sloveniji je 54% odraslih v starostnem obdobju od 25 do 64 let čezmerno prehranjenih, kar 15% vseh oseb pa je debelih.

Debelost je najbolj razširjena v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, manj jo je na Primorskem. Več debelosti je v nižjih družbenih slojih. Pogosteje se pojavlja tudi pri otrocih in mladostnikih.

Vzporedno z debelostjo narašča tudi prevalenca sladkorne bolezni tipa 2, ki dobiva zastrašujoče razsežnosti. Projekcije napovedujejo, da bo v ZDA leta 2020 45% prebivalcev debelih (z indeksom telesne mase čez 30 kg/m²). Debelost je neodvisni dejavnik tveganja za srčno - žilne bolezni in povečujejo pojavnost arterijske hipertenzije. Povezana je z večjim pojavljanjem nekaterih vrst raka, žolčnih kamnov, motenj dihanja, artroze velikih sklepov, hipertrofije srčne mišice in srčnega popuščanja.

oz. prekomerna prehranjenost je kronična presnovna bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih. Debelost zmanjšuje življenjsko kakovost, zvečuje zbolevanje za številnimi boleznimi in skrajšuje življenjsko dobo. Ker dobiva v razvitem svetu razsežnosti epidemije, postaja velik zdravstveni in družbeno-ekonomski problem. Za kajenjem je na drugem mestu med odpravljivimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok umrljivosti sodobne civilizacije. Za opredelitev debelosti uporabljamo v glavnem dva parametra:

• indeks telesne mase
• obseg pasu. 

Stanje prehranjenosti je pri ljudeh v normalnih življenjskih razmerah do 70% genetsko pogojeno. Odkrili so že čez 250 genetskih označevalcev, ki vplivajo na spremenljivke, s katerimi opredelimo stanje prehranjenosti, kot so indeks telesne mase (ITM), debelina kožne gube, obseg pasu, odstotek maščobe v telesu. V običajnih primerih se deduje le nagnjenost k debelosti, od dejavnikov okolja pa je odvisno, ali se bo debelost razvila.

Vplivi okolja

se kažejo v prehranskih navadah (število obrokov, vsebnost maščob, enostavnih sladkorjev, sadja in zelenjave v prehrani), privzgojenih navadah glede telesne aktivnosti,  pomembno vlogo pri nastanku debelosti pa imata tudi pomanjkljiva ozaveščenost in zvečine nižji socialni status.

Psihološki dejavniki, kot so stanja kroničnega stresa in nerešljivih frustracij, pri nekaterih ljudeh vodijo v prekomerno uživanje hrane in s tem prekomerno prehranjenost. Prekomerna prehranjenost je pogostejša pri nekaterih psihičnih boleznih tudi zaradi zdravljenja z zdravili, ki povečujejo apetit ali zmanjšujejo porabo energije.

Kritična obdobja za nastanek debelosti

Otroci, ki so se rodili s prenizko težo, pozneje v življenju pogosto razvijejo debelost in odpornost na insulin. Pri dojenih otrocih je v odrasli dobi manj debelosti. če je otrok debel v starosti pet do deset let in ima vsaj enega debelega starša, se bo debelost razvijala v odraslo obdobje kot progresivna debelost s povečanim številom maščobnih celic, ki jo je zelo težko zdraviti.

Ženske se pogosteje zredijo po puberteti, v nosečnosti, nekatere med jemanjem hormonskih kontracepcijskih tablet, zelo pogosto pa po menopavzi, ko se maščoba kopiči centralno. 

Veliko pogosteje so hormonske spremembe posledica, in ne vzrok debelosti. Prenehanje kajenja zaradi odtegnitve nikotina povzroči porast telesne teže za več kilogramov.

Prekomerno telesno težo in debelost najpogosteje izražata z zvečanim indeksom telesne mase (ITM = telesna teža v kg/ (telesna višina)², ki kaže dobro povezavo s količino maščobnega tkiva v telesu, ne pove pa ničesar o razporeditvi maščobe. Glede na velikost ITM ločimo več stopenj debelosti (poglej spodnjo tabelo)

Po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije opredelimo stanja prehranjenosti z ITM, kot je prikazano v spodnji tabeli:

Obseg pasu praviloma izmerimo tako, da postavimo merilni trak okoli trebuha v višini popka. Pri tem moramo paziti, da merilnega traku ne napnete preveč, niti ne sme biti preveč ohlapen. Zvečanje obsega pasu je zelo pomemben parameter, ker najbolje odraža tako imenovano trebušno (visceralno) debelost. Zaželeno je, da bi bil obseg pasu pri ženskah manjši od 80 cm, pri moških pa manjši od 94 cm.